Letošnja zelo odmevna primera (Koper in Maribor) sta bolj kot kdajkoli odprla številna vprašanja, ki se dotikajo ukrepanj v primeru, ko na vročem soncu v avtomobilu naletimo na psa. V teh primerih se je ponovno pokazalo, da sistem NE deluje! Kako torej v takih primerih reagirati, da bi zadostili predvidenemu protokolu in da bi žival rešili ob pravem času? V praksi se je pokazalo, da izredno težko.

Upoštevati protokol in tvegati, da bi lahko žival trpela in poginila? Ali se lotiti reševanja težave po svoje in tvegati morebitne kazni? Obstajajo primeri, po katerih se lahko vsak občan odloči rešiti življenje tako, da razbije steklo avtomobila. Kateri primeri so to, pišemo v nadaljevanju!

Zgodba psičke iz Kopra - KLIK

Zgodba psa iz Maribora - KLIK

Obalno društvo proti mučenju živali je v zadnjem, koprskem primeru, stvari brez premisleka samo vzelo v svoje roke in psa rešilo pred gotovo smrtjo (lastnice k avtomobilu namreč ni bilo še nadaljne 4 ure) tako, da je razbilo zadnje steklo. Po uri čakanja na policiste, veterinarsko inšpekcijo in zavetišče, so razburjeni občani namreč poklicali na lokalni Radio Capris in jih prosili za pomoč, od tam pa je klic šel na omenjeno društvo. Člani društva so bili v nekaj minutah na kraju, razbili steklo in iz avtomobila potegnili malo, povsem dehidrirano čivavo. Zunanja temperatura je bila okoli 30 stopinj, v avtomobilu pa krepko čez 50. Štele so zadnje minute.

V nadaljevanju so pristojni v obvestilih za javnost pojasnjevali razloge za pozen odziv, v nekaterih primerih pa odgovornost prelagali eden na drugega, pa tudi to, da sami ne bi ukrepali kot Obalno društvo, je bilo veliko zaslediti. "Takega uličnega načina reševanja problemov se ne moremo lotevati, saj so predvideni postopki in protokoli namenjeni zavarovanju živali," se glasi ena od izjav.  Policija je imela v času klica drugo intervencijo in je na kraj prispela slabo uro po prvem klicu (ali še kasneje, tako pravijo očividci, prisotni na kraju), zavetišče je obvestilo predalo veterinarski inšpekciji, kasneje pa podajo izjavo, da očitno inšpekcija ni ukrepala, kot bi morala. Na Veterinarski inšpekciji pa za naš portal povedo, da inšpektor postopek izpelje le v primeru, ko ga o tem obvesti policija. Sami na teren ne morejo, saj nimajo pooblastil, da bi sami razbili steklo, še pravijo.

Dejstvo pa ostaja: V (vsaj) eni uri, po mnogih telefonskih klicih in prijavah, na lokacijo Kraljeve ulice v Kopru, kjer je mali kuža v pregretem avtomobilu lovil zadnje dihe, ni bilo nikogar. Samo zahvaljujoč hitri akciji občanov, Radia Capris in Obalnega društva proti mučenju živali, ima zgodba srečen konec.

KAJ PRAVI URADNI PROTOKOL?

Veterinarska inšpekcija nam je danes ponovno poslala uradni protokol, kako se ravnati v primeru, ko naletite na prizor, podoben zadnjemu. Glasi se takole (objavljamo le najpomembnejše dele):

Posameznik, ki opazi zaprto žival v zaklenjenem in zaradi visokih temperatur pregretem vozilu, pravilno ravna, če o tem takoj obvesti Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ali Policijo. /.../ Naloga inšpektorja ni najprej oditi na mesto dogodka, ampak poskrbeti, da vse vpletene službe, vključno s policijo dobijo vse informacije in da izda, v skladu s svojimi pooblastili, tudi ustne odločbe o odreditvi določenih aktivnosti za zavarovanje življenja živali. Naloga policistov je, da poskušajo čim prej izslediti lastnika živali oz. vozila in le če pri tem niso uspešni, smejo zaradi preprečitve pogina živali v vozilo vstopiti tudi z uporabo sile. /.../ V navedenih primerih se sicer z zavarovanjem ene vrste premoženja (živali) povzroči škoda na drugem premoženju (vrata ali steklo vozila), vendar menimo, da ima življenje živali prednost pred materialnim premoženjem. Kljub temu pa je potrebno z vidika sorazmernosti posega paziti, da se pri nasilnem odpiranju vozila ne povzroča nepotrebna škoda oziroma, da način ustreza okoliščinam in nujnosti ukrepov.

PROTOKOL NE DELUJE? KAJ NAM PREOSTANE?

Prisotni v zadnjem primeru so upoštevali zgoraj navedeni protokol, a hitrega odziva, ki je v takih primerih izrednega pomena, ni bilo. Zato smo raziskali, kaj smemo v podobni situaciji storiti sami. Čisto na začetku preverimo, ali je vozilo slučajno odklenjeno. Medtem, ko čakamo na policijo in veterinarskega inšpektorja, povprašamo v okolici, ali je lastnik vozila kje v bližini. Če smo v bližini trgovskega centra, prosimo zaposlene, da po ozvočenju preverijo, ali je lastnik živali slučajno v notranjosti trgovine.

ŽIVLJENJE ALI ŠIPA? V KATEREM PRIMERU VELJAJO IZJEME ZA VSE OBČANE?

Mnogi ljubitelji živali bi, sodeč po komentarjih, za rešitev pasjega življenja resda brez premisleka razbili šipo, kot je v zadnjem primeru storil član Obalnega društva proti mučenju živali. V tem primeru se morate zavedati, da boste nase morda prevzeli tudi odgovornost za nastalo škodo.

Člani mariborskega društva so v minulih dneh na Ministrstvo za pravosodje in na Ministrstvo za notranje zadeve naslovili pismo s prošnjo za dodatne napotke. Policisti so jim v odgovoru namreč navedli, da občan sam od sebe šipe ne sme razbiti, zato so raziskovali dalje in se ob tem sprašujejo, ali policisti sploh poznajo svoje pristojnosti in ali sploh vedo kaj v takšnem primeru narediti in kaj lahko naredijo.

Povzetek odgovora, ki so ga od ministrstev prejeli v društvu: v skrajnem primeru, kadar je očitno, da je žival v neposredni življenjski nevarnosti (npr. neodzivnost, nezavest, težko dihanje) in bi strokovna pomoč prišla prepozno, so tudi občani upravičeni, da razbijejo steklo na vratih vozila in žival rešijo pred smrtjo oziroma poginom. V skladu s kazenskopravnim institutom skrajne sile, ki ga je v konkretnem primeru potrebno razlagati v širšem pomenu, smejo to storiti, če je zlo, ki je grozilo (ogrožanje zdravja ali življenja), večje od povzročenega zla (materialne škode - razbitega stekla). Konkretno to pomeni, da je takšno dejanje upravičeno, če je tveganje za ogrožanje zdravja ali celo življenja živali v razgretem zaklenjenem vozilu preveliko, saj ima zdravje oziroma življenje živali prednost pred materialno škodo, so povedali na Ministrstvu za notranje zadeve.

Ob tem svetujemo, da občan v takem nujnem primeru, dogodek dokumentira (fotografira ali posname), v kolikor bi prišlo kasneje do kakšnega zapleta pri dokazovanju nujnosti primera. Prav tako je priporočljivo, da se zabeleži čas in temperaturo zraka na lokaciji, kjer se nahaja kuža v pregretem avtomobilu in seveda ostale elemente, ki bi kasneje služili ob morebitnem pojasnjevanju, zakaj je bil tak ukrep nujno potreben.

Po takem pojasnilu bi torej tudi v zadnjem, koprskem primeru, ta isto lahko storili tudi veterinarski inšpektor in predstavnik zavetišča (ob dejstvu, da policisti na kraj niso mogli priti zaradi druge intervencije). Torej tisti, ki danes pojasnjujejo, da se tovrstnega "pouličnega" načina reševanja problemov, ne morejo posluževati. Pričakujemo, da bodo z napotki obeh ministrstev seznanjeni prav vsi veterinarski inšpektorji v državi, pa tudi zavetišča... in da bo sistem reševanja življenj končno začel delovati!

CELOTNA ODGOVORA MINISTRSTEV:

Ministrstvo za pravosodje pravi:

"...KZ-1 v prvem odstavku 32. člena določa, da dejanje, ki je storjeno, da bi storilec od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nevarnost, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače, ni protipravno, če je povzročeno zlo manjše od zla, ki je grozilo (upravičljiva skrajna sila). Nadalje je v drugem odstavku istega člena KZ-1 določeno, da ni kriv storilec, ki stori protipravno dejanje, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nezakrivljeno nevarnost za življenje, telesno celovitost ali osebno svobodo, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače, če povzročeno zlo ni bilo nesorazmerno večje od zla, ki je grozilo, in če se storilec ni bil dolžan izpostaviti nevarnosti (opravičljiva skrajna sila). V primeru upravičljive skrajne sile je torej izključena protipravnost dejanja, medtem ko opravičljiva skrajna sila izključuje krivdo storilca. Protipravnost in krivda (kot sestavina kazenske odgovornosti) spadata med temeljne elemente kaznivega dejanja, zato v primeru, ko je zaradi skrajne sile izključena bodisi protipravnost bodisi krivda, štejemo, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno. Posledično zoper storilca, ki je dejanje storil v skrajni sili, ni mogoč kazenski pregon...."

Ministrstvo za notranje zadeve:

...."Gre za primere, ko v poletnem času, ko se temperatura v vozilu, ki je dlje časa izpostavljeno soncu in ni prezračeno, dejansko lahko dvigne do te mere, da je daljše zadrževanje otrok ali živali v takšnem vozilu nevarno za njihovo zdravje ali življenje.
Policisti lahko v tovrstnih primerih, če ni drugih možnosti, zaradi preprečitve ogroženosti življenja otroka ali živali, v vozilo vstopijo tudi z uporabo sile. To smejo storiti, ko so izpolnjeni pogoji za vstop v stanovanje in druge prostore na podlagi 218. člena Zakona o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 32/12 – ZKP-UPB8, 47/13, 87/14) oziroma 53. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Ur. l. RS, št. 15/13 in 23/15 ), in sicer če je to nujno za varnost oziroma zavarovanje ljudi ali premoženja. Menimo, da je zakonska podlaga za ukrepanje policistov v tovrstnih primerih ustrezna.«

Viri: DZZŽ Maribor, Odpmž, Primorske novice in Pes moj prijatelj

Foto: Shutterstock in DZZŽ Pomurja