Zima s seboj prinese tišino, sneg in poseben čar, a za nas, pasje skrbnike, pomeni tudi več odgovornosti. Sprehodi v mrazu niso zgolj hitra rutina – postanejo preizkus naše pozornosti do drobnih znakov nelagodja, ki lahko odločajo o počutju in zdravju našega psa. Mrzla tla, led, sol in vlaga namreč niso nedolžni spremljevalci zimskih dni.

Ko sneg postane sovražnik tačk

Ena najpogostejših zimskih težav so ledene kepe, ki se naberejo med dlako in blazinicami. Sneg se med hojo topi, nato pa znova zmrzne v trde vozličke, ki boleče drgnejo kožo. Sprva opazimo rahlo pordelost, kmalu pa se lahko pojavijo šepanje, občutljivost ali celo odpor do sprehoda. Preprosta, a zelo učinkovita preventiva je zaščita tačk pred odhodom. Mazanje blazinic z vazelinom ali posebnimi balzami na osnovi čebeljega voska ustvari zaščitni sloj, ki odbija vlago in preprečuje sprijemanje snega. Takšni izdelki so varni, enostavni za uporabo in zelo koristni pri daljših zimskih sprehodih.

Razdražena koža in drobne poškodbe

Če je koža med blazinicami že razdražena ali vneta, se pogosto odlično obnese ognjičevo mazilo, ki kožo pomirja, mehča in spodbuja celjenje. Pri igri na snegu ali teku po trdih, zaledenelih površinah pa lahko pride tudi do manjših ureznin. Blazinice so močno prekrvavljene, zato že majhna rana lahko precej krvavi. Prav zato je dobro, da imamo na zimskih sprehodih v nahrbtniku ali torbi komplet prve pomoči za psa. V takih trenutkih pride še posebej prav saj omogoča hitro ukrepanje – čiščenje rane, zaustavitev krvavitve in zaščito poškodovanega mesta, dokler ne pridemo domov ali po potrebi do veterinarja. Hitro in pravilno ukrepanje lahko prepreči zaplete ter psu prihrani precej bolečine.

Sol, ki draži in boli

Dodaten izziv so posoljene poti. Sol draži kožo, povzroča pekoč občutek in lahko upočasni celjenje ran. V takih primerih so pasji copatki zelo dobra rešitev. Ne le da ščitijo pred soljo in mrazom, temveč tudi omogočajo, da se poškodovana tačka v miru zaceli. Po vsakem sprehodu je priporočljivo, da psu tačke speremo z mlačno vodo in jih nežno osušimo. S tem odstranimo sol in druge nečistoče ter zmanjšamo tveganje za razpoke in vnetja.

Nevarnosti zamrznjenih voda

Posebno pozorni moramo biti pri psih, ki obožujejo vodo, kot so labradorci in podobne pasme. Zamrznjene reke, jezera ali ribniki so lahko zelo nevarni. Led se lahko nepričakovano predre, padec v ledeno vodo pa lahko povzroči podhladitev, vnetje sluhovodov ali druge resne zdravstvene zaplete.

Podhladitev ni nedolžna

Podhladitev je ena najresnejših zimskih nevarnosti. Pes lahko začne trepetati, dihati plitvo, postane zaspan ali izgubi koordinacijo. V hujših primerih se pojavijo tudi ozebline – koža otrdi, pobledi in izgubi občutek, najpogosteje na ušesih, repu, mošnji in tačkah. Ko se pes ogreje, ta mesta postanejo zelo rdeča in boleča. Če opazimo znake prezeblosti, psa takoj umaknemo na toplo, ga ovijemo v odejo in mu omogočimo postopno ogrevanje.

Gibanje, ne čakanje na mrazu

Zimski sprehod naj bo aktiven. Gibanje, igra in druženje z drugimi psi pomagajo ohranjati telesno toploto. Nikoli pa psa ne puščajmo privezanega na mrazu, medtem ko mi posedamo v notranjosti ob toplem napitku.

Zima je lahko čudovit čas za skupne trenutke – če le poskrbimo, da so sprehodi varni, prijetni in prilagojeni potrebam našega štirinožnega prijatelja. Topla skrb, dobra preventiva in drobni pripomočki, kot je komplet prve pomoči za psa, so tisti detajli, ki v mrzlih dneh naredijo veliko razliko.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: Dreamstime