KOLUMNA DZZŽ NOVO MESTO

Pišeta: Lina Debeljak in Vesna Plavec - Društvo za zaščito živali Novo mesto

Višje temperature, daljši dnevi in toplejši sončni žarki so na plano privabili razno razne oblike življenja. Med drugim tudi kmetovalce in pridne vrtičkarje. Začela se je sezona presajanja, sajenja, sejanja, okopavanja, obrezovanja, košnje, škropljenja, gnojenja, pikiranja, zastiranja … Ali dejansko kdo od nas vmes pomisli tudi, koliko škode nehote povzročimo s to svojo pridnostjo?

Hkrati se je z obdobjem vrtičkanja začela tudi tiha, hladna vojna proti vsemu živemu. Vrtni centri, cvetličarne, kmetijske zadruge in hobi trgovine bodo v naslednjih mesecih prodale na stotine litrov insekticidov, pesticidov, herbicidov, rodenticidov in raznih drugih sredstev za zatiranje življenja. Tudi na socialnih omrežjih se pojavljajo ena in ista vprašanja, kako zatreti to ali ono žuželko. Večina ljudi je na splošno zelo slabo poučena o vrtnih sostanovalcih, zato se držijo pravila »za vsak slučaj pobijmo kar vse, česar ne poznamo«. Bog ne daj, da bi nam slučajno zmanjkala ena ali dve glavi solate. To, da po navadi pridelamo več, kot uspemo pojesti, in da že v osnovi zavržemo v smeti ogromne količine hrane, ki se v najboljšem primeru razgradi v kompost ali gnojilo, ni važno. Važno je, da jo slučajno ne pojé kakšna srna, polž, ličinke majskega hrošča, bramor ali kak voluhar. Čisto po slovensko – nič hudega če smo lačni, samo naj bo sosed tudi?

Vrtičkanje je zadnje čase v modi in loti se ga marsikdo, čeprav ne pozna niti rastlin, kaj šele živali, ki so del ekosistema. Zato se poslužujejo precej enostavnih metod za iztrebljanje teh organizmov, namesto, da bi se naučili z njimi sobivati. Največkrat gre za ubijanje s strupi ali na kakšen drug način. Dejstvo je, da se večina ljudi ne zaveda pomembnosti vsakega posameznega organizma v ekosistemu. Na primer, radi občudujejo metulje, gosenice pa se jim gnusijo, čeprav gre za razvojno obliko metulja. Brez gosenic ni metuljev. Ostale žuželke dojemajo kot grožnjo in jih seveda uničujejo tako ali drugače, ne zavedajoč se, da je večina žuželk pomembnih pri opraševanju rastlin. Veliko vrtičkarjev imajo odpor do raznih kač in dvoživk. Kače velikokrat končajo pod motikami, ravno tako različne dvoživke, na primer žabe in krastače, ki se rade naselijo v vrtnih ribnikih ali pa prezimijo pod kakšno skladovnico drv. Ljudje jih zelo radi pobijajo, ker se jim gnusijo. Dejstvo je, da ne naredijo prav nobene škode, lahko pa nam tudi pomagajo. Krastače se prehranjujejo z insekti, muhami in ličinkami komarjev. Vas ob poletnih večerih motijo nadležni komarji? Pomagajte pri ohranitvi dvoživk. Ravno tako so kače super lovke glodavcev, ki jih ne mara skorajda noben vrtičkar. Krt na primer, je žužkojeda žival. Ne samo, da ni škodljiv, ampak nam na vrtu pomaga s tem, da jé različne žuželke. Nekaj krtin je razmeroma nizka cena, ki jo plačamo za avtomatsko in naravno odstranjevanje škodljivcev. Krt je pri nas zaščiten in ga je prepovedano ubiti, lahko ga samo preženemo s kakšno ne-invazivno metodo.

Urejene zelene trate, postrižene na milimeter so zadnji hit dobro finančno situiranih družin ali takih, ki se trudijo jim biti podobne. Ti ljudje resnično nimajo nobenega potrpljenja do plevela, ki štrli iz poravnane zelenice, kaj šele do krtov in njegovih kupčkov zemlje. Morda zato, ker se na krtini lahko »spotakne« robotska kosilnica? Krte pobijajo, ostalo zelenje pridno pulijo in zatirajo z raznimi preparati. Vsakič znova sva fascinirani, s kakšno lahkoto ljudje polivajo strupe po svojih vrtovih in zelenicah, hkrati pa se ti isti ljudje razburjajo nad mačjim iztrebkom v gredici, češ da je zdravju nevaren. Bog ne daj, da bi se mali sonček igral zunaj na travi in brskal po zemlji, lahko pa jé tisočkrat škropljeno domačo solato, da o predelani kupljeni hrani ne zgubljamo besed.

Da se vrneva k bistvu – če ne vrtičkamo samo iz veselja, ampak z namenom, da plodove svojega dela dejansko tudi uživamo, je včasih treba pridelek tudi »ubraniti«. To pa lahko počnemo tudi z manj invazivnimi metodami, ki niso (toliko) škodljive za naše zdravje in okolje. Pred srnami lahko vrt zaščitimo z ogrado, raznih listnih uši se lahko znebimo tako, da v bližini posadimo rastline, ki jih privlačijo, da potem pustijo pri miru našo zelenjavo. Krt je pri nas zaščiten in ga je prepovedano ubiti, lahko ga samo preženemo s kakšno ne-invazivno metodo, na primer zaščitna mreža, ki jo vkopljemo v zemljo. Polžev ne rabimo utapljati v pivu, lahko jim nastavimo pregrado iz peska in jajčnih lupin. Zelo praktične so tudi čedalje bolj popularne visoke grede. Z malo znanja lahko najdemo rešitve za vse te težave, brez da posegamo po ekstremnih ukrepih. Zaželeno je tudi, da posejemo nekaj medovitih cvetlic, ki privlačijo čebelice. Ne nazadnje pa lahko en košček vrta pustimo nedotaknjen, brez vseh varovalnih mrež

Lina Debeljak in Vesna Plavec

 
Foto: DZZŽ Novo mesto

Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.