25.03.2021

Komisija Državnega sveta: Pes je za kmetijsko dvorišče, ne za kavč!

V zadnjem mesecu smo se že večkrat posvetili zakonu o zaščiti živali, ki utegne v letošnjem letu končno dobiti prepotrebno osvežitev. Veliko naporov v smeri konkretnih dopolnitev so v zadnjem času posvetili predvsem v poslanski skupini SD, svoj predlog pa bodo v Državni zbor v kratkem poslali tudi iz Ministrstva za kmetijstvo. Prav danes in jutri na ministrstvu pričakujejo še zadnje pripombe s strani nevladnih organizacij, zato je pričakovati, da se bo dokončni, t.i. "vladni predlog" na mizi znašel še pred poletjem. A zapletlo se je že v trenutku, ko je predlog poslanske skupine SD, ki je bil v Državni zbor vložen pred natanko mesecem dni, presojala komisija Državnega sveta.

Predlog v grobem zajema višje kazni za prekrškarje, prepoved ubijanja živali z namenom pridobivanja krzna, prepoved izpostavljanja živali neprimernim pogojem, ukinitev evtanazij zdravih psov v zavetiščih, prepoved privezovanja na verige, označevanje psov že v leglu in obvezno čipiranje mačk.

Navedenim spremembam je načeloma naklonjena širša javnost, nevladne organizacije in tudi vse stranke trenutne opozicije (spomnimo: stranke vladajoče koalicije ga kljub večkratnim prošnjam niso želele komentirati), a kljub temu je prišlo na zasedanju komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano do drugačne odločitve. Svet, ki sicer sprejema in daje Državnemu zboru mnenja o vseh zadevah iz njegove pristojnosti, je predlogu sprememb in dopolnitev Zakona o zaščiti živali prižgal rdečo luč (podprl ga je samo en član komisije), pričakovati pa je, da se bo podobno zgodilo tudi v primeru "vladnega predloga". To sicer ne pomeni, da je aktualni predlog zakona dokončno padel, saj bo ključno mnenje tisto, ki ga bo podal Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Zakaj je komisija Državnega sveta zavrnila predlog?

V poslanski skupini so včeraj pridobili posnetek razprave, ki je prejšnji petek potekala na 26. redni seji Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predlagateljica sprememb Meira Hot je uvodoma predstavila vse točke predloga zakona (tukaj podrobnosti), večina je usmerjena k odgovornemu skrbništvu živali, kar ima za posledico zmanjševanje zapuščenih živali in tudi njihovo siceršnjo dobrobit. Rešitve so nujne, nobenega dvoma ni, da bi morali bolje poskrbeti za naše živali - za njihovo dobrobit, varnost in zaščito, je dejala Hotova. "Žalosti nas, da se moramo v 21. stoletju še vedno pogovarjati o tako hudih stvareh, kot so ubijanje živali zaradi krzna ali ubijanje zdravih živali v zavetiščih. To je za nas nesprejemljivo!" je v nagovoru povedala zbranim na seji in jim vse točke predloga predstavila tudi podrobneje.

POVEZANE VSEBINE: Kje se je zatikalo v preteklosti in kakšni predlogi so na mizi zdaj?

Na predlog se je uvodoma odzval generalni direktor Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Matjaž Guček, ki je prepričan, da predlog poslanske skupine SD rešuje mnogo problemov, tudi tistih, ki jih vsebuje t.i. "vladni predlog". Nekatere rešitve so celo identične njihovim, a je "vladni predlog" po njegovem mnenju bolj dodelan in zato tudi bolj primeren. Kljub temu priznava, da je predlog poslancev dober in ga zato predlaga v nadaljno obravnavo.

Predlog je komentiral tudi Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Izrazil je nasprotovanje ukinitvi evtanazije zdravih živali v zavetiščih po 30. dnevu bivanja, saj bi sprejetje tega dela pomenilo dodatno obremenjevanje državnega oz. občinskega proračuna. Proračunski denar bi bilo po njegovem mnenju bolj smotrno usmerjati za druge namene, zato za oskrbo živali v zavetiščih predlaga zbiranje donacij s strani društev za zaščito živali. Normalno bivanjsko okolje za mačka ali psa je kmečko dvorišče in ne kavč v stanovanju, je prepričan Žveglič. Izpostavil je visoka finančna sredstva, ki jih po njegovih informacijah prejemajo zavetišča za oskrbo psov, zato je tudi sam razmišljal, da bi odprl zavetišče. V KGZ nasprotujejo tudi obveznemu čipiranju mačk, saj za to ne vidijo potrebe, čeprav se zavedajo, da je odgovornih skrbnikov premalo.

Predsednik sveta Cvetko Zupančič ni podprl niti predloga poslanske skupine, ne bo pa podprl niti predloga, ki ga pripravlja ministrstvo. Zanj nobena žival nikoli ne bo družinski član. Tovrstno dojemanje psov in muc ga zelo moti. Predlaga, da se zakon pripravi na način, da bo ločeval predpise, ki veljajo za skrbnike živali, ki živijo na kmetijah in tiste, ki živijo kot ljubljenci v stanovanjih. Izpostavil je tudi problem "onesnažitve" parkov, v katerih se igrajo otroci. Nanj se obračajo tudi starejši, ki se v parkih ne morejo usesti na klopco, ker je na tistem mestu pes pred tem počel "vse sorte".

POVEZANE VSEBINE: Kdo bo podprl spremembe zakona, ki ukinjajo verige in evtanazije?


Da gre vse skupaj v velike skrajnosti, ki niso nekaj normalnega, je prepričan tudi podpredsednik Branko Tomažič. Ni mu povsem jasno, zakaj se toliko razpravlja o problematiki privezovanja na dolge verige ali zapiranja v majhne pesjake, če mnogi za sprejemljivo jemljejo bivanje psa v premajhnem stanovanju. Tudi sam je proti dodatnemu financiranju zavetišč iz naslova državnega proračuna. Gre za nore stvari, je bil odločen. Za noro je označil tudi idejo, da bi uvedli obvezno čipiranje mačk. Na kmetijah so psi na verigah, v pesjakih in spuščeni - zato, da varujejo premoženje. A zdaj počasi ne bo več mogoče varovati svojega premoženja, se je spraševal na seji. V življenju obstajajo zakonitosti, ki jih je treba prepuščati naravnemu krogu, zato razmišljanja, ki odstopajo od življenjskih standardov, po njegovem mnenju niso pravilna. Predloga zakona ni podprl.

Tudi član sveta Tone Hrovat se je pridružil Tomažičevemu mnenju. Predlagal je označevanje divjih živali in izenačitev v smislu "enakosti pred zakonom", pa tudi prepoved gojenja nekaterih vrst živali, kot denimo kač strupenjač. Predloga zakona ni podprl.

Svoj pogled v razpravi je dodal tudi član sveta, sicer župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk. Veliko težavo vidi v bivanju psov v majhnih stanovanjih in pasjih iztrebkih v bližini igrišč. Spominjal se je časov, ko so pasjo in mačjo populacijo uravnavali odgovorni lovci. Nasledili so jih neodgovorni lovci, zaradi katerih je prišlo do spremembe zakona, tako da so za to področje danes odgovorni veterinarji. Ob tem se sprašuje, kaj je pravzaprav dražje in kaj vzdržno? Boji se, da bi s spremembami zakonodajo usmerili v represijo. Glasovanja se je vzdržal.


Spremembam zakona je bil naklonjen samo Ladislav Rožič, ki je izpostavil predvsem postopno uvajanje obveznega čipiranja mačk. Spomnil je na čase, ko se je uvajalo obvezno čipranje psov, kar je naletelo na odpor dela javnosti, danes pa je to nekaj povsem običajnega. Vsaka sprememba potrebuje čas, je prepričan. Želi si sodobnega zakona, ki bo v dobrobit živali, zato je predlog podprl.

Meira Hot je v imenu skupine poslancev in predlagatelja razpravi prisostvovala v živo. "Žal mi je, da komisija ni podprla novele Zakona o zaščiti živali, ki smo jo v zakonodajno proceduro vložili Socialni demokrati. Še bolj kot zaradi zavrnitve zakona, ki - kot je razvidno iz same razprave - ni temeljila na argumentih, temveč bolj na nekih osebnih prepričanjih razpravljavcev in utemeljitev katere je bila nemalokrat pospremljena s popolnima deplasiranimi izjavami, sem bila kot političarka in kot velika zagovornica živali razočarana nad nivojem same razprave na Komisiji. Bila sem namreč prepričana, da takšnim razpravam v letu 2021, ko smo trudoma, tekom zadnjih let kot družba dosegli nek napredek na področju zaščite živali, ne bomo več priča. Ob tem me je tudi osebno prizadela brezbrižnost razprave, brez utemeljenih argumentacij, ko nekateri politiki s pomembnimi temami manevrirajo popolnoma prosto, brez nekih dejstev, kljub temu, da smo nenazadnje sprejeli pomembno spremembo Stvarnopravnega zakonika, po katerem so sedaj živali čuteča živa bitja. Želim in verjamem, da zakon, kljub zavrnitvi na seji Komisije Državnega sveta, te usode ne bo deležen na prihajajočem odboru, zakonskim rešitvam tudi ne oporeka pristojno ministrstvo, to sicer pravi, da bo samo pripravilo zakonodajni predlog s prepotrebnimi spremembami," je za naš portal dejala Hotova.


Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo predlog obravnaval 8. aprila.

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.