Že marca prva letošnja žrtev pregretega avtomobila
Čeprav se bo komu zdelo nemogoče, so visoke temperature že terjale prvo žrtev med psi, zaprtimi v avtomobilih. Vsako leto na našem portalu opozarjamo na nevarnost vročinskega udara, tudi pri temperaturah, ki so pod 30 stopinjami Celzija. In očitno so marsikoga letošnje marčevske temperature, ki so ponekod presegle 20 stopinj, presenetile in celo zavedle. Na strani Srce za bulle je Simon objavil fotografije psa, ki je bil v avtomobilu in na žgočem soncu zaprt več ur. "Na Rudniku je nek monstrum od človeka pustil psa v avtu in odšel kdo ve kam..." piše v svojem sporočilu. Ko so prišli policisti in gasilci, psu ni bilo več pomoči.
Ne pozabite - pri zunanji temperaturi 20 stopinj Celzija, ko pripeka sonce, bo temperatura v avtomobilu v nekaj minutah dosegla 50 stopinj in več. Več kot očitno tudi v teh zgodnje spomladanskih dneh. Kaj lahko storimo naključni mimoidoči, ki naletimo na podobne prizore?
Lanska zelo odmevna primera (Koper in Maribor) sta odprla številna vprašanja, ki se dotikajo ukrepanj v primeru, ko na vročem soncu v avtomobilu naletimo na psa. Sodeč po komentarjih na strani Srce za bulle, bi veliko mimoidočih razbilo šipo na avtomobilu in ne bi počakalo na odziv pristojnih. Kdaj je to upravičeno in kaj s tem tvegate, preberite v nadaljevanju.
Veterinarska inšpekcija nam je poslala uradni protokol, kako se ravnati v primeru, ko naletite na prizor, podoben zadnjemu. Glasi se takole (objavljamo le najpomembnejše dele):
Posameznik, ki opazi zaprto žival v zaklenjenem in zaradi visokih temperatur pregretem vozilu, pravilno ravna, če o tem takoj obvesti Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ali Policijo. /.../ Naloga inšpektorja ni najprej oditi na mesto dogodka, ampak poskrbeti, da vse vpletene službe, vključno s policijo dobijo vse informacije in da izda, v skladu s svojimi pooblastili, tudi ustne odločbe o odreditvi določenih aktivnosti za zavarovanje življenja živali. Naloga policistov je, da poskušajo čim prej izslediti lastnika živali oz. vozila in le če pri tem niso uspešni, smejo zaradi preprečitve pogina živali v vozilo vstopiti tudi z uporabo sile. /.../ V navedenih primerih se sicer z zavarovanjem ene vrste premoženja (živali) povzroči škoda na drugem premoženju (vrata ali steklo vozila), vendar menimo, da ima življenje živali prednost pred materialnim premoženjem. Kljub temu pa je potrebno z vidika sorazmernosti posega paziti, da se pri nasilnem odpiranju vozila ne povzroča nepotrebna škoda oziroma, da način ustreza okoliščinam in nujnosti ukrepov.
PROTOKOL NE DELUJE? KAJ NAM PREOSTANE?
Prisotni v nekaj primerih so upoštevali zgoraj navedeni protokol, a hitrega odziva, ki je v takih primerih izrednega pomena, ni bilo. Zato smo raziskali, kaj smemo v podobni situaciji storiti sami. Čisto na začetku preverimo, ali je vozilo slučajno odklenjeno. Medtem, ko čakamo na policijo in veterinarskega inšpektorja, povprašamo v okolici, ali je lastnik vozila kje v bližini. Če smo v bližini trgovskega centra, prosimo zaposlene, da po ozvočenju preverijo, ali je lastnik živali slučajno v notranjosti trgovine.
ŽIVLJENJE ALI ŠIPA? V KATEREM PRIMERU VELJAJO IZJEME ZA VSE OBČANE?
Mnogi ljubitelji živali bi, sodeč po komentarjih, za rešitev pasjega življenja resda brez premisleka razbili šipo, kot je v lanskem zelo odmevnem primeru storil član Obalnega društva proti mučenju živali. V tem primeru se morate zavedati, da boste nase morda prevzeli tudi odgovornost za nastalo škodo.
Člani mariborskega društva so na Ministrstvo za pravosodje in na Ministrstvo za notranje zadeve naslovili pismo s prošnjo za dodatne napotke. Policisti so jim v odgovoru namreč navedli, da občan sam od sebe šipe ne sme razbiti, zato so raziskovali dalje in se ob tem sprašujejo, ali policisti sploh poznajo svoje pristojnosti in ali sploh vedo kaj v takšnem primeru narediti in kaj lahko naredijo.
Povzetek odgovora, ki so ga od ministrstev prejeli v društvu: v skrajnem primeru, kadar je očitno, da je žival v neposredni življenjski nevarnosti (npr. neodzivnost, nezavest, težko dihanje) in bi strokovna pomoč prišla prepozno, so tudi občani upravičeni, da razbijejo steklo na vratih vozila in žival rešijo pred smrtjo oziroma poginom. V skladu s kazenskopravnim institutom skrajne sile, ki ga je v konkretnem primeru potrebno razlagati v širšem pomenu, smejo to storiti, če je zlo, ki je grozilo (ogrožanje zdravja ali življenja), večje od povzročenega zla (materialne škode - razbitega stekla). Konkretno to pomeni, da je takšno dejanje upravičeno, če je tveganje za ogrožanje zdravja ali celo življenja živali v razgretem zaklenjenem vozilu preveliko, saj ima zdravje oziroma življenje živali prednost pred materialno škodo, so povedali na Ministrstvu za notranje zadeve.
Ob tem velja nasvet, da občan v takem nujnem primeru, dogodek dokumentira (fotografira ali posname), v kolikor bi prišlo kasneje do kakšnega zapleta pri dokazovanju nujnosti primera. Prav tako je priporočljivo, da se zabeleži čas in temperaturo zraka na lokaciji, kjer se nahaja kuža v pregretem avtomobilu in seveda ostale elemente, ki bi kasneje služili ob morebitnem pojasnjevanju, zakaj je bil tak ukrep nujno potreben.
CELOTNA ODGOVORA MINISTRSTEV:
Ministrstvo za pravosodje pravi:
"...KZ-1 v prvem odstavku 32. člena določa, da dejanje, ki je storjeno, da bi storilec od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nevarnost, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače, ni protipravno, če je povzročeno zlo manjše od zla, ki je grozilo (upravičljiva skrajna sila). Nadalje je v drugem odstavku istega člena KZ-1 določeno, da ni kriv storilec, ki stori protipravno dejanje, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nezakrivljeno nevarnost za življenje, telesno celovitost ali osebno svobodo, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače, če povzročeno zlo ni bilo nesorazmerno večje od zla, ki je grozilo, in če se storilec ni bil dolžan izpostaviti nevarnosti (opravičljiva skrajna sila). V primeru upravičljive skrajne sile je torej izključena protipravnost dejanja, medtem ko opravičljiva skrajna sila izključuje krivdo storilca. Protipravnost in krivda (kot sestavina kazenske odgovornosti) spadata med temeljne elemente kaznivega dejanja, zato v primeru, ko je zaradi skrajne sile izključena bodisi protipravnost bodisi krivda, štejemo, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno. Posledično zoper storilca, ki je dejanje storil v skrajni sili, ni mogoč kazenski pregon...."
Ministrstvo za notranje zadeve:
...."Gre za primere, ko v poletnem času, ko se temperatura v vozilu, ki je dlje časa izpostavljeno soncu in ni prezračeno, dejansko lahko dvigne do te mere, da je daljše zadrževanje otrok ali živali v takšnem vozilu nevarno za njihovo zdravje ali življenje.
Policisti lahko v tovrstnih primerih, če ni drugih možnosti, zaradi preprečitve ogroženosti življenja otroka ali živali, v vozilo vstopijo tudi z uporabo sile. To smejo storiti, ko so izpolnjeni pogoji za vstop v stanovanje in druge prostore na podlagi 218. člena Zakona o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 32/12 – ZKP-UPB8, 47/13, 87/14) oziroma 53. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Ur. l. RS, št. 15/13 in 23/15 ), in sicer če je to nujno za varnost oziroma zavarovanje ljudi ali premoženja. Menimo, da je zakonska podlaga za ukrepanje policistov v tovrstnih primerih ustrezna.«
Komentiraj
Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.