Zakon o zaščiti živali nujno potrebuje posodobitve in dopolnitve. To mnenje stroke, nevladnih organizacij in nenazadnje tudi ostale javnosti poslušamo že vrsto let. Po tem, ko je Komisija Državnega sveta z - za večino nerazumljivimi argumenti, ki smo jih ekskluzivno objavili prav na našem portalu, zavrnila prvi predlog, to je predlog poslanske skupine SD, ki je v Državni zbor vložila izrčpen predlog dopolnitev Zakona o zaščiti živali, so nekateri člani sveta napovedali, da bodo enako odločili tudi v drugem primeru, torej predlogu, ki ga v teh dneh zaključuje Ministrstvo za kmetijstvo. Kdaj in predvsem kaj bo v Državni zbor vložilo ministrstvo? To še ni povsem jasno, kajti pri slednjem so k sodelovanju povabili tudi nevladne organizacije in jih prosili, naj v določenem roku podajo pripombe in svoje dopolnitve na pripravljeni predlog. Ali jih bo ministrstvo upoštevalo in v kolikšni meri bo bržkone jasno kmalu.

POVEZANE VSEBINE: Vlada sprememb zakona ne podpira

Katera izhodišča so v drugem predlogu navedli pri Strokovnem svetu za zaščito živali na ministrstvu? Obvezno čipiranje mačk, ureditev statusa zapuščenih mačk, omejitev posedovanja eksotičnih živali, kazni za občine, ki nimajo sklenjene pogodbe z nobenim od zavetišč, omejevanje nelegalne prodaje psov in pasjih mladičev iz nepreverjenih vzrej, prepoved usmrtitve živali zaradi pridobivanja kož in krzna, prepoved privezovanja na verige in usmrtitve zdravih psov v zavetiščih.

Ta izhodišča so v pregled dobili v društvih zaščito živali, kjer so nekaj tednov usklajevali svoje pripombe in jih pred dnevi tudi poslali na ministrstvo. Ravno v tem času so sicer ostali neprijetno presenečeni ob naši objavi, v kateri smo razkrili vsebino zasedanja članov Državnega sveta, ki so zavrnili (podoben) predlog poslancev SD. Ne morejo namreč razumeti, da v letu 2021 s strani javnih funkcionarjev sploh lahko še poslušamo stavke, kot so: "psi ne morejo biti družinski člani, normalno bivanjsko okolje za mačka ali psa je kmečko dvorišče in ne kavč v stanovanju, na kmetijah so psi na verigah, v pesjakih in spuščeni - zato, da varujejo premoženje ..." Kljub temu, da so se komentarji nanašali na vsebino sprememb zakona, ki so ga predlagali poslanci, je osnutek dopolnitev, ki so ga pripravili na ministrstvu v grobem zelo podoben. Vsebuje namreč velik del predlogov poslancev, res pa je, da je predstavnik ministrstva javno dejal, da je njihov predlog tehnično bolj dodelan in vsebuje še nekaj dodatnih predlogov.

Kaj so predlagala društva?

Skupni predlog je podpisalo približno 20 društev za zaščito živali, aktivno pa jih je pri pripravi pripomb sodelovalo osem. Večina je k obravnavi predloga pristopila zelo resno, predvsem pa zelo previdno. Ukinitev evtanazij zdravih živali v zavetiščih in odprava verig bi lahko, v kolikor se problema zakonodajalec ne bo lotil sistematično, prinesli veliko novih problemov. Nujno je še bolj aktivno ozaveščanje, pravijo. Bojijo se namreč, da bodo psi z verig "čez noč" preseljeni v premajhne in neustrezne bokse, kar je za žival lahko v nekaterih primerih celo slabše, kot privez na verigi. Opozorili so tudi na problem t.i. novodobnih "verigarjev", torej psov, ki so zaprti v stanovanjih.

PREBERI TUDI: Evtanazije v zavetiščih - kje se je zatikalo v preteklosti?

Temu, da bi se kar čez noč ukinile verige nasprotujejo številna društva. Nekatera predlagajo, da bi se sprememba zgodila postopoma, druga, da bi sprva zvišali minimum dolžine verige in sčasoma pogoje zaostrili, med predlogi pa se je znašel tudi tak, ki bi hkrati prepovedal tako verige, kot bokse ... Vseeno je obveljalo prepričanje, da ljudje svojih živali ne bodo kar naenkrat spustili z verig v hiše ali jim uredili primerno ograjeno posest, zato bi se morali problema privezovanja psov na verige lotiti bolj sistematično.

Med predlogi, ki so jih oblikovala društva je zaslediti tudi prepoved uporabe električne ovratnice, obvezno kastracijo psov v zavetiščih, prepoved posedovanja živali na naslovu, kjer je bila žival že odvzeta, prepoved uporabe prostoživečih živali za nastopanje v cirkusih, obveznost čipiranja vseh živali, ki jih imajo ljudje doma za "hišne ljubljence" ... Pri enem od društev so predlagali tudi uvedbo obveznega izobraževanja skrbnikov psov (po vzoru iz tujine), saj bi se s tem dvignila kvaliteta bivanja živali.

POVEZANE VSEBINE: Društva v šoku, odzivi tudi iz tujine: "A je Slovenija ostala nekje v srednjem veku?"

Društva nasprotujejo predlogu, da bi se strošek oskrbe živali po 30. dnevu (ob tem, da bo evtanazija zdravih brezdomnih živali z zakonom prepovedana) prenesel na imetnika zavetišča, če to ni občina. To pa je tudi tisto, kar naredi največjo razliko med predlogom, ki so ga pripravili poslanci in predlogom Ministrstva za kmetijstvo. Poslanci so v svojem predlogu namreč zapisali, da si stroške oskrbe živali ves čas bivanja v zavetišču delita občina in država, predlog Ministrstva pa pravi, da po preteku 45 dni stroški oskrbe in namestitve zapuščene živali preidejo na zavetišče. Prav slednje je po mnenju društev izredno slaba rešitev z vidika kakovosti življenja živali v zavetišču in lahko na dolgi rok prinese ravno nasprotni učinek. V praksi se zavetišča že danes možnosti usmrtitve poslužujejo zgolj v skrajni sili (največkrat so razlog slabo zdravstveno stanje živali ali hude vedenjske težave), za primer: v letu 2020 v zavetiščih Ljubljana, Maribor, Zonzani, Obala in Turk niso evtanazirali niti ene zdrave živali.

Društva poudarjajo, da predlog zakona v členu, ki prepoveduje evtanazije zdravih živali v zavetišču ne ponuja rešitve, s pomočjo katere bi zavetišča lahko prišla do dodatnih sredstev, s katerimi bodo za živali skrbele po 45 dneh bivanja. Kot smo že ugotavljali, je težko tudi verjeti, da bodo vladni predlog podprla tudi sama slovenska zavetišča (ki jih v 80 % vodijo gospodarske družbe), svoje odklonilno mnenje do te rešitve so predstavniki zavetišč za naš portal podali že pred leti.

POVEZANE VSEBINE: To so argumenti, s katerimi so zavrnili predlog spremembe zakona

Po informacijah, ki so jih pridobili pri enem od društev, povprečni čas bivanja živali v zavetišču znaša 78 dni, najdaljši povprečni čas pa je 103 dni, pri tem pa nekateri psi v zavetiščih ostajajo tudi do 500 dni. Zato so zasnovali nov predlog, po katerem bi lokalna skupnost krila stroške oskrbe za žival v zavetišču do 90. dneva bivanja, po tem dnevu pa bi stroške plačal imetnik zavetišča sam.

To je le peščica pripomb in predlogov, ki so jih društva v skupnem pismu naslovila na Ministrstvo za kmetijstvo. Sodeč po "klimi", ki smo ji trenutno priča in nenezadnje stališčih, ki jih imajo pristojni do predlogov, ki se dotikajo dobrobiti živali pri nas, je težko verjeti, da bo Slovenija kmalu zares dobila dober Zakon o zaščiti živali, česar se zavedajo tudi pri mnogih društvih za zaščito živali. Nekoliko več optimizma vlivajo le stališča nekaterih političnih akterjev. Dejstvo pa je, da "papir prenese vse", zato je prav, da na njihove obljube in napovedi ne pozabimo, kot nismo pozabili niti na tisto, kar so nam pred volitvami povedali v strankah vladajoče koalicije. Spomnimo, iz nobene od strank koalicije na naša vprašanja, ki se dotikajo dobrobiti živali, po volitvah niso želeli (uspeli) več odgovarjati ...