Kira in njenih 10 domov: Kmetija v Krškem (7. del)
V prejšnjem delu je Kira zapustila boks v Kinološkem društvu Kamnik in se odpravila v nov dom za Bežigrad. A kljub dobremu namenu in toplemu sprejemu je njen nemirni duh znova pokazal, kako zahtevna naloga je najti pravo okolje za psičko, ki hrepeni po svobodi. Po dveh dneh je bila vrnjena, razočaranje pa je spremljalo vse vpletene. In nadaljevala sem iskati rešitev zanjo …
Na Facebooku sem od neznane gospe prejela zasebno sporočilo: "Cena?" Ker nenehno objavljam le oglase za Kiro, sem predvidevala, da misli njo in takoj razložila, da se pes ne prodaja, ampak oddaja v dobre roke. Odgovorila je, da so v preteklosti že imeli mešanca s Kraškim ovčarjem, kar me je pritegnilo, saj to pomeni, da že imajo izkušnje. Povedala sem ji, da Kira rada uhaja in je rekla, da bo pač privezana, dokler se ne navadi. Da je tudi njihov sedanji pes Muri ponoči privezan, čez dan pa spuščen.
Že ime njihovega psa bi mi lahko dalo vedeti marsikaj, vsaj meni se zdi, da je to tipično ime pasjega čuvaja na kmetih. Mislila sem, da se ji je Kira zasmilila in lepo se mi je zdelo, da bo imela pasjo družbo. Prosila sem jo naj mi pošlje kakšno fotografijo, pa mi je poslala samo točen naslov, naj si na zemljevidu pogledam, kje so. Že to je bil "rdeč semafor", a jaz sem večni optimist, ki prehitro slepo zaupa.
Kiri naj bi pripravili štalco in ji zagotovili nove posodice za hrano. Napovedali sva se naslednji dan in se odpravili na dolgo pot do Krškega. Kira je bila že na pol poti naveličana, a sem jo tolažila, da greva na lepše. Ko sva se pripeljali na cilj, je do avta takoj pritekel Muri. Ta jo je, ko je skočila iz avta, za "dober dan" najprej napadel. Potegnila je tako močno, da mi je flexi padel iz rok, se odbil na avtomobilu in zaradi poka je stekla še hitreje in dlje. Odšla sem za njo, a nazaj ni in ni hotela. Vedela sem, da bom s potrpežljivostjo in vztrajnostjo naredila največ (tako sem jo naučila tudi vstopiti v avto), zato sem počasi poskušala, dokler ni prišla nazaj na dvorišče. A rep je imela ves čas močno med nogami.
Dretje petelina, kokodakanje kokoši, kruljenje prašičev, lastnik kmetije z berglo, lajanje sosedovega psa, majhno dvorišče, obdano z električnim pastirjem, za katerim je pašnik... Pa polno piščančjih kosti po tleh, toliko, da jih Muri ne zmore sproti pojesti...Umazane pasje posode, premajhna uta in veriga, privezana na traktorsko prikolico... Kira je bila nenehno ob mojih nogah in v stresu.
Pripoveduje Kira: "Sva šli en krog po vasi, da se malce sprostim. Pred sosednjo hišo je bil moški in med pogovorom se je ponosno pohvalil, kako ima on ubogljivega psa. Boji se le ognjemeta in raket. Pa da je enkrat eno pobral in jo odnesel pod kozolec. To se mu je zdelo celo smešno. In dopustno, saj vendar to počnejo le en mesec na leto. In dodal, da lovci, oni pa pokajo vsako nedeljo, ko jagajo po bližnjih gmajnah. Mislim, da je bilo to dovolj, da me je pobasala v avto in odpeljala."
Se nadaljuje...
Bralka Nuša
Fotografija je simbolična: Dreamstime
Povezane vsebine:
Komentiraj
Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.
