Gregor Drobnič si je po uspešno končanem študiju Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, svoje delo in življenje ustavaril v Berlinu. Njegova poslovna pot je tipična zgodba o uspehu. Začel je delati v "start up" v biroju za notranje oblikovanje, pred približno tremi leti, pa je ustvaril svojo blagovno znamko: Otto von Berlin. Kot pravi sam, je po nekaterih vzponih in padcih, zdaj uspešno začrtal delovanje na področju oblikovanja prostorov, stanovanj in javnih objektov.

Če pregovor pravi, da za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska, bi ga lahko dopolnili: zraven je lahko tudi pes. Gregor je namreč velik ljubitelj živali in prepričan je, da so slednje neprecenljiv del vsakdana mnogih ljudi. Tudi zato je svojemu štirinožnemu prijatelju, francoskemu buldogu Ottu, posvetil ime in podobo lastne blagovne znamke. Kakšen sodelavec in prijatelj je Otto, pa nam je Gregor zaupal v pogovoru za naš portal.

Kakšen pomen imajo psi v vašem življenju?

Že od malih nog sem odraščal s štirinožnimi prijatelji in vedno sem si želel imeti psa, ki me bo spremljal skozi življenje. Ideja, imeti psa, meni pomeni to, da je z menoj tudi med mojimi službenimi oporavki, ne pa zgolj zjutraj ali po službi. Zato sem vedno čakal ta pravi trenutek, ko bo prišel v moje življenje. Ko sem v Berlinu štartal samostojno kariero, se mi je zdelo, da je to pravi čas, da greva z Ottom novim dogodiviščinam naproti. Francoske buldoge sem srečeval večkrat in glede na njihov karakter in simpatičnost, mi je bilo kmalu jasno, da je francoski buldog ena in edina pasma, s katero si želim živeti.

Kako sta se z Ottom spoznala?

To se je zgodilo, ko je moj dober prijatelj dobil sina in mu dal ime Otto. Takrat sem si rekel, da je to super ime za psa in slednje mi je ostalo v spominu slabo leto. Pred dobrimi tremi leti, ko sem se podal na samostojno pot, sem malo naivno prebrskal med oglasi kje v Berlinu lahko dobim francoskega buldoga. Pojavil se je Otto. Takoj sem se zagledal v njegovo temno piko na glavi. Oglas je ostal štiri dni na mojem ekranu in peti dan sem objavljeno telefonsko številko tudi poklical. Na drugi strani se je oglasil prijazen gospod in povedal, da Ron, tako je bilo sprva Ottu ime, k sreči še vedno čaka na nov dom. Dogovorila sva se, da ga obiščem.

Ko sem ga zagledal, je to bila ljubezen na prvi pogled in malo po Veliki noči, je prišel Otto k meni. Z vzreditelji sem še vedno v dobrem odnosu in nekega dne sta mi povedala, da so bili pred mano že trije, ki so se zanimali zanj. Ottu nihče ni bil všeč, le ko sva se midva srečala, je bil takoj v mojem naročju.

Vaš pes je upodobljen v logotipu in je del poimenovanja podjetja. Kako vam pomaga pri delu?

Glede na to, da sem v obdobju, ko sem se odločal za psa, istočasno iskal idejo za oblikovanje in poimenovanje lastne blagovne znamke, mi je bilo nemudoma jasno, da bo Otto postal moja maskota. Oba živiva v Berlinu, zato ni bilo težav, da bi kosmatemu članu družine nadel tudi priimek. Imenu sem dodal "von Berlin" in tako dobil ime blagovne znamke. Otto je moja desna roka in ni naveden pes, saj se lahko od njega tudi veliko naučim. Če opazuješ pasje dojemanje prostora, ti je takoj jasno, kako mora biti prostor definiran, da se v njem kar najbolje počutiš. To je vodilo tudi za moje delo.

Kaj skupaj najraje počneta?

Otto ima v podjetju svojo nalogo in to zvesto opravlja. Najraje pa imava daljše sprehode v bližnjem parku Hasenheide, kjer vsakodnevo nabirava novo energijo za številne projekte.

Pa se odpravita skupaj tudi na sestanke?

Ko je bil pri meni šele dobra dva tedna, sem ga že vzel s seboj na prvi sestanek. Ko me je naročnik zagledal, mi je rekel: ´A veš, da postane skrbnik hitro podoben psu?` No in moj odgovor se je glasil: `Vem in po mojem mnenju je Otto zelo simpatičen! Zato hvala za kompliment.` Na tak način sva s takratnim naročnikom prebila led in kmalu za tem, sva izpeljala poslovni projekt.

Kakšen je odnos do živali v Berlinu?

Zagotovo je živalim prijazno mesto. Veliko je parkov. Med drugim je zelo priljubljeno jezero v predelu Grünewald, kjer se lahko skrbniki in psi v vročih poletnih mesecih, ohladijo s skupnim kopanjem. Nekaj predelov je tudi psom neprijaznih, a tja pač ne zahajam. V Berlinu imajo ogromno zavetišče, ki je tud arhitekturno zelo lepo zasnovano in dobro opravljajo svojo nalogo.

Foto: osebnih arhiv in Fizz fotography in Urs Kuckertz Photography

OSTALI INTERVJUJI:

Veliki intervju: Hajdi - uspešnica Naš kuža popularna še danes

Veliki intervju: Posvojiteljica psičke Baby - namenjeno pasjim borbam

Veliki intervju: Društvo za zaščito živali Kranj

Veliki intervju: Društvo za zaščito živali Lajka

Veliki intervju: Ksenija Vesenjak Kutlačić, Zavod Koki

Veliki intervju: Društvo Beta Beograd

Veliki intervju: Nenad Lakić, veterinar, ki rešuje pse v Sarajevu

Veliki intervju: Akira Hasegawa za sovoditeljico izbral svojo psičko

Veliki intervju: David Pogačnik in Jure Pribičevič

Veliki intervju: Nastja Verdnik, prva pasja pekarna v Sloveniji

Veliki intervju: Paolo in psička Smilla, popotnika z namenom

Veliki intervju: Posvojiteljici beaglov iz Green Hilla

Veliki intervju: Vodnika policijskih psov

Veliki intervju: Andrea Bogataj Krivec, Obalno društvo proti mučenju živali

Veliki intervju: Jadranka Juras

Veliki intervju: Nevenka iz Obalnega zavetišča

Veliki intervju: Jan Plestenjak (in psička Aja)

Veliki intervju: Jože Vidic, urednik revije Moj Pes

Veliki intervju: Župan Zoran Janković

Veliki intervju: Fotograf Blaž Košak

Veliki intervju: Veterinarka Tanja Usar

Veliki intervju: Helena Navinšek (prva pasja pekarna)

Veliki intervju: Voditeljica Nataša Bešter