13.01.2015

Barbarina kolumna: Preveč nas je!

BARBARINA KOLUMNA

 

Piše: Barbara Győrfi

Foto: Tatjana Vuković (levo)

 

 

Ljudi je na svetu preveč.

Prebivalstvena ura, objavljena na spletni strani Statističnega urada Slovenije, strašljivo narašča hitreje od sekund. Za zadnjo milijardo prebivalstva je svet potreboval le slabih dvanajst let. Demografska eksplozija bo le še skokovito naraščala, saj več ljudi rodi še več ljudi.

Kitajska se je nekoliko obrzdala s politiko enega otroka, ki je slabo izvedena dobra ideja. Počasi jo prehiteva Indija z vsem spektrom posledic prenaseljenosti, vendar žal ni edina problematična država. Problem so predvsem države v razvoju, vendar se posledice čutijo po vsem svetu. Raznih oblik agresije, nestrpnosti je vse več, prav tako revščine, neizobraženosti, pohlepa. Pritisk kapitala je večji, kriminal v porastu. Več je ljudi, manj je zmožnosti in pripravljenosti države, da bi poskrbela za državljane, kar je podlaga za nove probleme. Demografske, politične in okoljske težave so podlaga za begunstvo, pri čemer vemo, kako se končajo življenja številnih beguncev, kot tudi to, da usode preživelih beguncev niso rožnate. Obljubljena dežela Evropa ni obljubljena, ima vrsto svojih težav, a begunec sredi morja tega ne ve.  

 

Foto - vir: AFP



Cerkev in humanitarne organizacije povzročajo škodo, saj z ničemer ne vzpodbujajo omejevanja rodnosti, le boljšo zdravstveno oskrbo, ki je sicer nujna, a se glede preprečevanja visoke rodnosti ne stori ničesar. Edino omejevanje števila prebivalstva so poleg ilegalnega splava in nedostopne kontracepcije vojne ter bolezni. Nekatere nastanejo tudi zaradi onesnaženega okolja, ki ga povzočajo zahodne multinacionalke ob izkoriščanju neozaveščenih domačinov. Ni pripravljenosti, da bi se skušalo vplivati na politiko države, v kateri so, da bi omogočali prebivalcem, da se sami naučijo skrbeti zase, temveč jim omogočajo le še večjo odvisnost od Zahoda. Bolj enostavno je malo tarnati na Zahodu in zbrati nekaj denarja, postaviti nekaj šol, cepiti nekaj otrok, postaviti še eno sirotišnico, v kateri otroci brskajo po smeteh za hrano, in to je že dovolj. Zanima jih le potencialni vernik in denar.

Prenaseljenost planeta ne prinaša le demografskih posledic, še hujše so okoljske. Nesmiselno trošimo preveč energije, pri čemer vzpodbujamo le uporabo fosilnih goriv, zanemarjamo pa trajnostne vire. Rešitev je le v večji izrabi solarne energije – ob uporabi tehnologij, ki omogočajo 24-urno pridobivanje solarne energije. Povečana in nesmiselna urbanizacija okolja ter pohlep po številnih dobrinah povzročata krčenje habitatov številnih živalskih in rastlinskih vrst, obenem se zmanjšuje tudi število kmetijskih zemljišč, čeprav bi zaradi prenaseljenosti in podnebnih sprememb potrebovali več zemlje za obdelovanje. Zrak je predmet trgovanja, vodo privatizirajo razne multinacionalke, (bodoče) pomanjkanje hrane izkoriščajo razni Monsanti, ki vidijo rešitve v  gensko spremenjenih organizmih. Koliko ustrezna rešitev je to, si lahko mislimo. Tudi farmaciji se omogoča, da izdeluje vedno bolj nekakovostna in dražja cepiva. V kmetijstvu se za večji pridelek zamiži na eno ali obe očesi, ko kmet uporablja nedovoljena sredstva, pod pretvezo, da vsi skupaj potrebujemo več hrane (ki jo nato tretjino zavržemo), da bo le kmetov dobiček večji. Potrebe po hrani, vodi, drugih naravnih virih, ki jih bo vse manj, bodo naraščale, njihove cene se bodo višale, spopadov zanje bo vedno več.

 

 

Foto - vir EPA.

 

Pri vsem tem se še vedno najdejo pametni kot turški premier, ki je med obiskom v BiH študentom na sarajevski univerzi "svetoval", naj ima vsaka družina v Bosni vsaj pet otrok.

Slovenci še nismo ravno demografski problem, Agropopov Samo milijon nas je je že davno povozil čas. Prebivalstvo narašča tudi pri nas. Ni problem otrok ali dva, vendar je veliko družin s tremi ali več otroki. Ne vprašajo se, zakaj v resnici imeti otroke, ne razmišljajo, kaj jim nudijo, v kakšnem okolju bodo živeli, potem pa nekateri med njimi tarnajo po Tedniku in z otrokom v naročju, ki ima zlate uhane, prosjačijo denar. Odločitev za otroke ne bi smela biti stvar lastnega egoizma, ker imamo radi otroke in hočemo biti preskrbljeni na stara leta, temveč moramo dandanes videti tudi širšo sliko, kakšen svet prepuščamo otrokom. Prav tako ne bi smeli tratiti denarja za umetno oplojevanje, saj niso pomembni naši lastni geni, temveč bi se moralo vzpodbujati posvajanje otrok. Osveščanje, steriliziranje, posvajanje … Kar govorimo za mačke in pse, bi morali tudi zase.

Gospoda Marjan Ogorevc in Matevž Lenarčič. Bioterapevt in biolog/pilot. Ob vsem siceršnjem spoštovanju obeh menim, da nimata prav, ko menita, prvi v nekdanjem 7D, drugi v Delu, da prenaseljenost na svetu ni problem, da je na svetu še prostor, saj sta Sibirija in Kanada prazni, da so problem le velemesta. Narava sama nam sporoča, da marsikje ni primeren prostor za življenje, ne moremo živeti nekje, kjer je nerodovitno okolje, prenizke temperature, gore, poplave, ne moreta pričakovati, da bi ljudje živeli nekje, kjer onadva ne bi. Ljudje že tako preveč silijo v naravo, potem pa jamrajo o medvedih na dvorišču in plazovih nad hišo. Ne zanima ju, da bo leta 2050 na svetu že vsaj devet milijard ljudi, da Zemlja toliko ljudi ni sposobna preživeti. Slednji meni, da človek naravi ni nevaren, da je nevaren predvsem sebi. To vsekakor, a že sedaj smo pridelali kilometrske zaplate smeti v oceanih, izsekali milijone hektarjev deževnega gozda, česar tudi narava ne more več popraviti. Kaj bi bilo, če bi bilo ljudi še več in bi živeli vsepovsod?

Manj ljudi, manj problemov. Ljudje smo škodljivci, paraziti na tem planetu in se moramo omejiti. Vidimo le sebe, brezbrižni smo do vsega okrog nas. Združeni narodi, svetovna zdravstvena organizacija, in še vrsta drugih organizacij bi morali pričeti delovati v tej smeri, na ozaveščanju, upoštevanju in preusmerjanju kulturnih vzorcev v okoljih, kjer je nataliteta problem, na dolgi vrsti ukrepov, ki jih še v celoti najbrž ne poznamo. Zadeva je težko rešljiva, a je kakršenkoli ukrep v tej smeri vsaj dober začetek, bolje to kot nič.

Svet je eden, povezan bolj, kot si mislimo. Okoljske spremembe vplivajo tudi na naša življenja, tudi na življenje našega psa. Spomnimo se na to vsaj na kavču pri poročilih po TV, ali vsaj še pred naslednjimi poplavami.

 

Še video za ta mesec, ko boste zamišljeni opazovali januarsko sivino z barvitimi sončnimi zahodi zadnjih dni.

 


Je suis Charlie. Naj beseda živi.

Barbara

p.s.: Sredi decembra je izginila muca mojega sorodnika. Ker se je zadrževala le v ožji okolici hiše, je takoj vedel, da je nekaj hudo narobe. Slutil je, da je bila ukradena, ker ga je menda veliko ljudi spraševalo, če jim jo podari - za marsikoga je mačka še vedno samo všečen predmet. Ni okleval, mačje izginotje je prijavil v zavetišče, po mestu je izobesil oglase, obljubil nagrado. Točno tri tedne zatem so jo prinesli najditelji, domnevno Romi. Čeprav obstaja možnost, da so jo ukradli prav oni in vrnili le zaradi nagrade, jim je le-to vseeno dal, saj dokazov za to ni.    

Muca je bila shirana in hudo prestrašena, sedaj počasi okreva. Upam le, da kradljivcem takšno početje ne bo postalo vir zaslužka. Bolj donosnih virov je še vedno veliko. Če že otroški dodatki niso dovolj.   

 

Prejšnje Barbarine kolumne:

  

Barbarina kolumna: Trgovine za živali - male prodajalne groze

Barbarine kolumne: TRI -  1. del, 2. del, 3. del

Barbarina kolumna: Obredni zakol na ustavnem sodišču

Barbarina kolumna: Pasje borbe - naša ponovno prezrta realnost?

Barbarina kolumna: Zakaj je pes z očali problem?

Barbarina kolumna: Živali v šolah

Barbarina kolumna: Miti in grozodejstva o živalskih vrtovih

Barbarina kolumna: Odnos medijev do živali

Barbarina kolumna: Zaščita za vse, le za živali ne

Pogled na Zavetišče Meli od zunaj...

Barbarina kolumna: 'Pismo trem bradatim'

Barbarina kolumna: "Kdo smo?"

Barbara, ti si bolj za živali

 

Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.